Verne Juliusz W Puszczach Afryki
fotografia cyfrowa
Brown, Fredric La Mente Asesina de Andromeda
Frey Jana W slepym zaulku wolnosci
CTV001_MODELS
GR470. Greene Jennifer PocaśÂ‚unek ksić™cia
J. Levine Purple Haze The Puzzle of Consciousness
Triple M 3 Needing Me, Wanting You
Arthur Conan Doyle Ostatnia zagadka sherloca holmes'a
May Karol śÂšmierć‡ Judasza
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
129
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
na svojih ramah in hodil je po ulicah kakor pijan, kakor
tepen, od po0 tenih ljudí zasmehovan in preziran. Pot se
mu je zdela neizmerno dolga, ni ji bilo konca. Sram in
strah ga je bilo in hitel je proti domu, da bi se skril, za-
kopal, zagrnil se ãez glavo.
Stanoval je daleã zunaj, v tretjem nadstropju nove
hi0 e. Zvonil je dolgo, predno je vzdramil hi0 nika, ki je
pri0 el odpirat zaspan in zlovoljen. Jerebu se je zdelo, da
mu je napravil krivico, in opraviãeval se je v zmedenih
besedah; hi0 nik je zazehal, vzel molãé desetico ter po-
svetil Jerebu po stopnicah.
Odklenil je tiho in previdno duri v stanovanje ter 0 el
po prstih skozi kuhinjo in sprednjo sobo. Tam so leÏali
na dveh posteljah gospodar fabri0 ki delavec njego-
va Ïena in troje otrok. âulo se je teÏko dihanje, nekdó se
je prevraãal ter govoril v sanjah polglasno in nerazum-
ljivo. Jereb je stopil v svoj kabinet in je napravil luã. Po-
tem je sedel dolgo uro skljuãen na stolu, glavo v dlanéh,
komolce uprte ob kolena. Oãí so ga skelele in ustnice so
se mu tresle, kakor otroku, kadar se pripravlja na jok.
Vse Ïivljenje je 0 lo mimo njega, grozna procesija.
Vse dolgo trpljenje je 0 lo mimo njega, ne tisto vsakda-
nje, zunanje trpljenje, ki tepe teló in ki ga ãlovek pre-
na0 a kakorkoli. Trpljenje njegovega Ïivljenja je bilo
grenko, neutolaÏljivo in neublaÏljivo trpljenje prezira-
nih, prevaranih ljudí, tistih ljudí, ki so neusmiljeno vrÏe-
130
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
ni na cesto in ki nimajo mesta, kjer bi zastavili moã svo-
jih delaÏeljnih rok, ki se muãijo s sanjami in velikimi
naãrti, ne da bi jih mogli uresniãiti. Trpljenje tistih ti-
soãev, ki so prepoãasni, premalo spretni, presanjarski in
premehki, da bi si napravili s komolci pot v tej divji,
zaduhli gneãi, ki se imenuje druÏba; izrinejo jih v stran,
teptajo jih z nogami, dokler ne leÏejo ranjeni v hladen
jarek ter poginejo.
Jereb se je poniÏaval odkritosrãno pred drugimi ljud-
mí, v njegovi srameÏljivosti in nerodnosti ni bilo niã
hinavstva. Posebno ga je Ïenirala njegova nelepa zunan-
jost: debela glava s 0 irokim, nad oãmí surovo vzboãenim
ãelom, ustnice debele, brada ozka, vrat dolg in Ïilav, a
postava ko0 ãena, nerodna; naj se je oblekel kakorkoli,
vse je viselo na njem ohlapno in sme0 no. Oãital si je ne-
ãimrnost in podobne reãi, ali kljub temu ga je bolela
njegova nerodnost in v Ïenski druÏbi je jecljal in zarde-
val, najraj0 i pa se je je ognil.
Ta veãer, po gledali0 ãu, pa je mislil hladno in razum-
no, kakor nikoli prej in spoznal je sebe in svoje Ïivljen-
je.
Vedel je, kakó pregre0 no in kriviãno je, da leÏé moãí
njegovega razuma in njegovega srca nedotaknjene, in
da se izrabljajo in kvarijo v sanjah, ki ne koristijo niko-
mur. Takó je druÏba podobna vrtnarju, ki pustí malo-
marno, da zaraste plevel rodoviten del njegovega vrta.
131
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Strahovito je in pregre0 no, da hodi po velikomestnih
ulicah stotisoã ljudí, ki bi hoteli delati in nimajo dela, in
da hodi po istih ulicah stotisoã drugih ljudí, ki so prisil-
jeni, da se ukvarjajo z delom, ãloveka nevrednim.
Vzdihnil je globoko ter se zamislil v svojo mladost.
Spoznal je, da bi bilo treba silne enerÏije, veliko upan-
ja in veliko humorja, ãe bi se hotel pririti v sredo gneãe,
v tisto zlato sredo, kjer bi se redil od dela suÏnjev. Zakaj
pri0 el je naravnost iz jarka, tam je bil njegov dom.
Vsi, ki jih je ljubil v svoji zgodnji mladosti, so pomrli
v jarku, poginili ranjeni in blatni. Z neãastnim in gnus-
nim delom so dalj0 ali prokletstvo Ïivljenja, gnani od ti-
stega sramotnega Ïivalskega nagona: strahú pred smr-
tjo. Nikoli ni mogel Jereb razumeti, kakó da Ïiví na svetu
toliko nesreãnih, zaniãevanih ljudí; zakaj se muãijo z
delom, ki ga sovraÏijo, ker jim ne koristi in jim daje ko-
maj skorjo kruha, in ki je torej neãastno in ostudno; za-
kaj se poté in pehajo, da bi ohranili kri v lenem toku, in
se v ta namen celó poniÏujejo in blatijo.
Ozrl se je na svoje Ïivljenje in videl je, kakó se je po-
niÏaval in blatil tudi on sam, da bi ohranil kri v lenem
toku. Ali videl je obenem, da je bilo to prokleto, poniÏe-
valno Ïivljenje samó polovica njegovega Ïivljenja, dru-
ga polovica pa je bila v sanjah, v upanju, v toliko lep0 ih
sanjah, kolikor bolj ga je Ïulilo breme na ramah. Kar je
izkusil, vse, kar je mislil in ãutil, je izlil v te sanje, ker ni
132
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
imel prilike in ker mu ni bilo dovoljeno, da bi izlil svo-
jo moã v koristno delo. Kakor rodí zanemarjen vrt ple-
vel in osat, namesto da bi rodil roÏe, sebi v ponos in vrt-
narju na veselje & Ubo0 tvo ga je vrglo v jarek, 0 e pred-
no se je mogel prikljuãiti glavnemu toku; vse kar je bil
nakopiãil znanja in spoznanja, je ostalo njemu samemu;
druÏba je odklonila njegove darove ter ga pahnila med
tisto ne0 tevilno mnoÏico, ki stoji ob strani in sanja, ker
ne more delati.
Veselo ãustvo je spreletelo Jereba: kaj se bo rodilo iz
teh sanj? Preveã jih je, ki sanjajo, mnoÏica nara0 ãa neiz-
merno in sanje so zmerom lep0 e in predrznej0 e. Bilo mu
je v tolaÏbo, da ni sam, da je samó ud velike druÏine, in
zdelo se mu je, kot da stiska roko tisoãim dobro znanih
ljudí, ki razumejo njegove sanje in njegovo Ïalost.
Opazil je, da luã umira, in v tem hipu je izginil ves
njegov lepi mir. Skoro strah ga je bilo tega rdeãega, uga-
sujoãega plamena, kot da bi mu umiralo Ïivo bitje, ki ga
je ljubil z vso du0 o. TeÏko in surovo mu je leglo zopet
breme na ramena in ustnice so se mu napele v boleãini.
Kakor da bi jih nikoli ne bil poznal, takó hitro je poza-
bil na svoje vdane misli in ãutil je vso svojo sramoto in
nesreão.
Kaj koristijo sanje? Koliko stoletij bo 0 e preteklo,
predno se uresniãijo! In on je s telesom in z du0 o v seda-
133
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
njosti; vse sanje ne morejo zaceliti najmanj0 e rane in
njegova du0 a je ena sama, globoka, odprta rana.
Gotovo je, da je njegova pot konãana v tisti zaduhli
pisarni. Dan za dnem isto, brez konca. Neãastno delo, ki
ne rabi njegovih misli, njegovih skritih moãí, poniÏanje
in ostudni strah, da bi ne izgubil sluãajno 0 e tiste skor-
je kruha, bolj podobne milo0 ãini nego sadu veselega [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
