Anne Whitfield The Gentle Winds Caress (Robin Hale Pub.)(pdf)
Braun Lilian Jackson Kot, który... 08 Kot, który wć chaśÂ klej
Townsend Sue 1 Sekretny dziennik Adriana Mole'a lat 13 i trzy czwarte
tn travelling
H Beam Piper Time Crime
Creighton_Katleen_Opiekunka_czarnoksieznika_RPP125
krol lear
Heart , Diamond and Lankavatara Sutras
arystoteles_etyka_eudemejska
Alex Shakar The Savage Girl (pdf)
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
den.
Tedaj je izza napu0 a po vseh 0 tirih pricapljal Mala-
ii, ki si je bil nadel pasjo ovratnico okoli vratu, in je z
visokim glasom zalajal.
No, je uplahnil Gaja0 . Zdaj vidim, da se je danes svet
res postavil na glavo.
Pijani muzikant pa se ni zmenil za njegovo nejevoljo.
Znova je napel verigo, polajal je 0 e bolj prosee in milo,
se s sklonjeno glavo priplazil blie in se poohal ob moj-
strovo nogo. Nato pa se je vzpel kot je imela to v nava-
di Lajka in je nagnil glavo. Pazil bom na hi0 o in bom
zmeraj pravoasno lajal, je dejal s tresoim glasom.
Samo enkrat dnevno naj dobivam hrano, pa se ne bom
niti malo kujal, je spustil jezik in je nekaj asa pasje di-
hal.
239
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
Me0 a se ti! ga je z enim samim sunkom dvignil mojs-
ter in mu je snel ovratnico. Tudi tebi se e pomalem
me0 a!
Prosim, lepo prosim! se je Malaii spet spustil na vse
0 tiri. e ves mesec spim v avtu, je potoil. Nobene kos-
ti nimam ve, ki je ne bi skoz in skoz premrazilo, pojo-
kal. Ti pa sam dobro ve0 , da prava zima 0 ele prihaja.
No! je spet vzdihnil Gaja0 . Pa zakaj potem lepo ne
pove0 ? ga je dvignil in ga ni ve izpustil. Saj smo vendar
tovari0 i, ali nismo!?
Malaii mu je naslonil glavo na ramo in je glasno
zahlipal.
Z Batistuto pa sva tako dobila cimra.
240
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
74.
butek imam, da naju je res odneslo predale, je
Oiznenada dejala Bronja in se zazrla v prazno.
Obutek ima0 ? sem v mislih slutljivo ponovil vpra0 -
anje in ga sku0 al znova prevdariti.
Ne vem? je 0 epnila, ne da bi trenila. Vse je tako ud-
no. Dopovedujem ti e ves as, kako da sem mona in
kako se lahko zanese0 name, v resnici pa je edino res, da
iz dneva v dan vse bolj izgubljam tla pod nogami, je
nato dvignila pogled, ki je bil prepoln nekake meni ne-
dojemljive skesanosti. utim, kako mu vse manj pripa-
dam in se zato poutim kriva, mi je sku0 ala pojasniti. A
e se sku0 am vsaj za trenutek vrniti k njemu, se potem
poutim kriva pred tabo.
Noem, da se pouti0 kriva pred mano, sem 0 epnil,
eravno nisem bil docela preprian. e bi izrekel res po
resnici, bi najverjetneje rekel: elim si, da si samo moja
in naj te on sploh ve ne zadeva.
Vem, da ti to teko razume0 , me je poboala po dla-
ni. A igra postaja zame zdaj res e naporna, se je med-
lo nasmehnila. Vasih me popade, da bi mu o vsem za-
brusila v obraz in ga pustila samega z resnico. Drugi
241
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
spet si elim, da bi mu lahko oporekala s istostjo, ki
sem jo s tabo zazmeraj izgubila.
Vsekakor pa mu eli0 predvsem oporekati? sem ugo-
tovil.
Odzmeraj je bilo med nama tako, da sem mu mora-
la nekaj dokazovati, pa sem se najverjetneje navadila, je
pritrdila.
Kaj pa ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral
izrei, eravno je najverjetneje zvenelo otroje.
Saj, je prikimala. Saj samo ta je na najini strani, mi je
stisnila vrhove prstov, da me je zabolelo. Samo ljubezen
in gospa Olja, se je potem spet sku0 ala nasmehniti.
Pa mojster, sem nehote dodal.
Gaja0 ? se je nadvse zaudila.
Ja, sem zatrdil in se komajda 0 e zadral, da ji nisem
rekel o ponujeni pi0 toli. Na nek svoj nain naju ima rad,
sem nato dodal. Na nek tak nain, ki mi samo 0 e potrju-
je, da imava prav.
eprav je zopet potihnila, sem util, da tudi njej to
veliko pomeni. Imela sva torej vsaj vsak svojega angela,
ki ni razsojal po neprizanesljivih love0 kih zakonih. Za
vse druge pa bila sva neprimeren par, taka dva ud-
na potuhnjenca, tu, na robu mesta, na koncu leta tiso
devetsto sedemindevetdesetega, ki se v zgodovino ni
zapisovalno s prav nikako preseno medlove0 ko lju-
benostjo, zato najverjetneje tudi ni zmoglo dopustiti
242
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
niti prenesti te drobcene kresnike, ki je, neoziraje se na
vse, letela med nama.
Jokala bi, je dejala.
Ne sme0 , sem ji ukazal.
Predolgo e nosim to s sabo, je prosila.
Res ne sme0 , sem bil 0 e tr0 i. Vsaj o tem te zanesljivo
lahko pouim, kako zelo pomembno je, da ne joka0 , ko
si elijo videti solze, sem jo objel tu, za 0 ankom v Al-
bancu, pred vsemi. Veliko 0 olo o takih solzah imam za
sabo, verjemi, sem ji za0 epetal v uho, ki je rdee gorelo.
Zaela se je, ko je 0 la babica in traja vse do danes, se me
je zopet lotevalo, kar sicer prav tako nisem maral. Po
taki 0 oli pa si lovek res ve ne sme dopustiti napake.
e bi jaz to kaj razumela? je zmignila.
Vem, da ne razume0 ! sem neukroeno vzkliknil. A to
zdaj sploh ni pomembno, sem jo stisnil, da ji je pobralo
sapo. Rada se imava. Tudi e bova zaradi tega res za-
jebala, ne bova nikdar nikogar prosila odpu0 anja.
243
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
75.
esto so komunalci deloma e razsvetlili z novo-
Mletnim okrasjem. Obarvana svetloba je skrila si-
vino na vogalih in 0 tukaturah, ni pa zmogla oiveti no-
nih ulic, na katerih sva bila tudi tokrat skorajda edina
sprehajalca. Boini in novoletni as je bil sicer v mojem
spominu zapisan kot poneumljajoe obredje mnoic, ki
jim nisem pripadal. Tako je bilo seveda tudi zaradi tega,
ker sem veliko veino obdaritvenih sveanosti doivel v
domovih in sem e v zgodnjem otro0 tvu zael razume-
vati, da so bila na0 a darila povsem neosebno pobrana z [ Pobierz całość w formacie PDF ]
