 |
|||||
 |
|||||
 |
|||||
|
Index Verne Juliusz W Puszczach Afryki fotografia cyfrowa Brown, Fredric La Mente Asesina de Andromeda Frey Jana W slepym zaulku wolnosci CTV001_MODELS GR470. Greene Jennifer PocaśÂunek ksićÂcia J. Levine Purple Haze The Puzzle of Consciousness Triple M 3 Needing Me, Wanting You Arthur Conan Doyle Ostatnia zagadka sherloca holmes'a May Karol śÂmierć Judasza |
[ Pobierz całość w formacie PDF ] 129 KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI BESeDA na svojih ramah in hodil je po ulicah kakor pijan, kakor tepen, od po0 tenih ljud� zasmehovan in preziran. Pot se mu je zdela neizmerno dolga, ni ji bilo konca. Sram in strah ga je bilo in hitel je proti domu, da bi se skril, za- kopal, zagrnil se �ez glavo. Stanoval je dale� zunaj, v tretjem nadstropju nove hi0 e. Zvonil je dolgo, predno je vzdramil hi0 nika, ki je pri0 el odpirat zaspan in zlovoljen. Jerebu se je zdelo, da mu je napravil krivico, in opravi�eval se je v zmedenih besedah; hi0 nik je zazehal, vzel mol�� desetico ter po- svetil Jerebu po stopnicah. Odklenil je tiho in previdno duri v stanovanje ter 0 el po prstih skozi kuhinjo in sprednjo sobo. Tam so le�ali na dveh posteljah gospodar fabri0 ki delavec njego- va �ena in troje otrok. �ulo se je te�ko dihanje, nekdó se je prevra�al ter govoril v sanjah polglasno in nerazum- ljivo. Jereb je stopil v svoj kabinet in je napravil lu�. Po- tem je sedel dolgo uro sklju�en na stolu, glavo v dlan�h, komolce uprte ob kolena. O�� so ga skelele in ustnice so se mu tresle, kakor otroku, kadar se pripravlja na jok. Vse �ivljenje je 0 lo mimo njega, grozna procesija. Vse dolgo trpljenje je 0 lo mimo njega, ne tisto vsakda- nje, zunanje trpljenje, ki tepe teló in ki ga �lovek pre- na0 a kakorkoli. Trpljenje njegovega �ivljenja je bilo grenko, neutola�ljivo in neubla�ljivo trpljenje prezira- nih, prevaranih ljud�, tistih ljud�, ki so neusmiljeno vr�e- 130 KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI BESeDA ni na cesto in ki nimajo mesta, kjer bi zastavili mo� svo- jih dela�eljnih rok, ki se mu�ijo s sanjami in velikimi na�rti, ne da bi jih mogli uresni�iti. Trpljenje tistih ti- so�ev, ki so prepo�asni, premalo spretni, presanjarski in premehki, da bi si napravili s komolci pot v tej divji, zaduhli gne�i, ki se imenuje dru�ba; izrinejo jih v stran, teptajo jih z nogami, dokler ne le�ejo ranjeni v hladen jarek ter poginejo. Jereb se je poni�aval odkritosr�no pred drugimi ljud- m�, v njegovi srame�ljivosti in nerodnosti ni bilo ni� hinavstva. Posebno ga je �enirala njegova nelepa zunan- jost: debela glava s 0 irokim, nad o�m� surovo vzbo�enim �elom, ustnice debele, brada ozka, vrat dolg in �ilav, a postava ko0 �ena, nerodna; naj se je oblekel kakorkoli, vse je viselo na njem ohlapno in sme0 no. O�ital si je ne- �imrnost in podobne re�i, ali kljub temu ga je bolela njegova nerodnost in v �enski dru�bi je jecljal in zarde- val, najraj0 i pa se je je ognil. Ta ve�er, po gledali0 �u, pa je mislil hladno in razum- no, kakor nikoli prej in spoznal je sebe in svoje �ivljen- je. Vedel je, kakó pregre0 no in krivi�no je, da le�� mo�� njegovega razuma in njegovega srca nedotaknjene, in da se izrabljajo in kvarijo v sanjah, ki ne koristijo niko- mur. Takó je dru�ba podobna vrtnarju, ki pust� malo- marno, da zaraste plevel rodoviten del njegovega vrta. 131 KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI BESeDA Strahovito je in pregre0 no, da hodi po velikomestnih ulicah stotiso� ljud�, ki bi hoteli delati in nimajo dela, in da hodi po istih ulicah stotiso� drugih ljud�, ki so prisil- jeni, da se ukvarjajo z delom, �loveka nevrednim. Vzdihnil je globoko ter se zamislil v svojo mladost. Spoznal je, da bi bilo treba silne ener�ije, veliko upan- ja in veliko humorja, �e bi se hotel pririti v sredo gne�e, v tisto zlato sredo, kjer bi se redil od dela su�njev. Zakaj pri0 el je naravnost iz jarka, tam je bil njegov dom. Vsi, ki jih je ljubil v svoji zgodnji mladosti, so pomrli v jarku, poginili ranjeni in blatni. Z ne�astnim in gnus- nim delom so dalj0 ali prokletstvo �ivljenja, gnani od ti- stega sramotnega �ivalskega nagona: strah� pred smr- tjo. Nikoli ni mogel Jereb razumeti, kakó da �iv� na svetu toliko nesre�nih, zani�evanih ljud�; zakaj se mu�ijo z delom, ki ga sovra�ijo, ker jim ne koristi in jim daje ko- maj skorjo kruha, in ki je torej ne�astno in ostudno; za- kaj se pot� in pehajo, da bi ohranili kri v lenem toku, in se v ta namen celó poni�ujejo in blatijo. Ozrl se je na svoje �ivljenje in videl je, kakó se je po- ni�aval in blatil tudi on sam, da bi ohranil kri v lenem toku. Ali videl je obenem, da je bilo to prokleto, poni�e- valno �ivljenje samó polovica njegovega �ivljenja, dru- ga polovica pa je bila v sanjah, v upanju, v toliko lep0 ih sanjah, kolikor bolj ga je �ulilo breme na ramah. Kar je izkusil, vse, kar je mislil in �util, je izlil v te sanje, ker ni 132 KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI BESeDA imel prilike in ker mu ni bilo dovoljeno, da bi izlil svo- jo mo� v koristno delo. Kakor rod� zanemarjen vrt ple- vel in osat, namesto da bi rodil ro�e, sebi v ponos in vrt- narju na veselje & Ubo0 tvo ga je vrglo v jarek, 0 e pred- no se je mogel priklju�iti glavnemu toku; vse kar je bil nakopi�il znanja in spoznanja, je ostalo njemu samemu; dru�ba je odklonila njegove darove ter ga pahnila med tisto ne0 tevilno mno�ico, ki stoji ob strani in sanja, ker ne more delati. Veselo �ustvo je spreletelo Jereba: kaj se bo rodilo iz teh sanj? Preve� jih je, ki sanjajo, mno�ica nara0 �a neiz- merno in sanje so zmerom lep0 e in predrznej0 e. Bilo mu je v tola�bo, da ni sam, da je samó ud velike dru�ine, in zdelo se mu je, kot da stiska roko tiso�im dobro znanih ljud�, ki razumejo njegove sanje in njegovo �alost. Opazil je, da lu� umira, in v tem hipu je izginil ves njegov lepi mir. Skoro strah ga je bilo tega rde�ega, uga- sujo�ega plamena, kot da bi mu umiralo �ivo bitje, ki ga je ljubil z vso du0 o. Te�ko in surovo mu je leglo zopet breme na ramena in ustnice so se mu napele v bole�ini. Kakor da bi jih nikoli ne bil poznal, takó hitro je poza- bil na svoje vdane misli in �util je vso svojo sramoto in nesre�o. Kaj koristijo sanje? Koliko stoletij bo 0 e preteklo, predno se uresni�ijo! In on je s telesom in z du0 o v seda- 133 KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI BESeDA njosti; vse sanje ne morejo zaceliti najmanj0 e rane in njegova du0 a je ena sama, globoka, odprta rana. Gotovo je, da je njegova pot kon�ana v tisti zaduhli pisarni. Dan za dnem isto, brez konca. Ne�astno delo, ki ne rabi njegovih misli, njegovih skritih mo��, poni�anje in ostudni strah, da bi ne izgubil slu�ajno 0 e tiste skor- je kruha, bolj podobne milo0 �ini nego sadu veselega [ Pobierz całość w formacie PDF ] |
||||
 |
|||||
| Wszelkie Prawa Zastrzeżone! Lubię Cię. Bardzo. A jeszcze bardziej się cieszę, że mogę Cię lubić. Design by SZABLONY.maniak.pl. |
 |
||||
 |
|
|
|
|
|
