Anne Whitfield The Gentle Winds Caress (Robin Hale Pub.)(pdf)
Braun Lilian Jackson Kot, który... 08 Kot, który wć chaśÂ klej
Townsend Sue 1 Sekretny dziennik Adriana Mole'a lat 13 i trzy czwarte
tn travelling
H Beam Piper Time Crime
Creighton_Katleen_Opiekunka_czarnoksieznika_RPP125
krol lear
Heart , Diamond and Lankavatara Sutras
arystoteles_etyka_eudemejska
Alex Shakar The Savage Girl (pdf)
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
den.
Tedaj je izza napu0 �a po vseh 0 tirih pricapljal Mala-
�i�i, ki si je bil nadel pasjo ovratnico okoli vratu, in je z
visokim glasom zalajal.
No, je uplahnil Gaja0 . Zdaj vidim, da se je danes svet
res postavil na glavo.
Pijani muzikant pa se ni zmenil za njegovo nejevoljo.
Znova je napel verigo, polajal je 0 e bolj prose�e in milo,
se s sklonjeno glavo priplazil bli�e in se po�ohal ob moj-
strovo nogo. Nato pa se je vzpel kot je imela to v nava-
di Lajka in je nagnil glavo. Pazil bom na hi0 o in bom
zmeraj pravo�asno lajal, je dejal s treso�im glasom.
Samo enkrat dnevno naj dobivam hrano, pa se ne bom
niti malo kujal, je spustil jezik in je nekaj �asa pasje di-
hal.
239
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
Me0 a se ti! ga je z enim samim sunkom dvignil mojs-
ter in mu je snel ovratnico. Tudi tebi se �e pomalem
me0 a!
Prosim, lepo prosim! se je Mala�i�i spet spustil na vse
0 tiri. �e ves mesec spim v avtu, je poto�il. Nobene kos-
ti nimam ve�, ki je ne bi skoz in skoz premrazilo, pojo-
kal. Ti pa sam dobro ve0 , da prava zima 0 ele prihaja.
No! je spet vzdihnil Gaja0 . Pa zakaj potem lepo ne
pove0 ? ga je dvignil in ga ni ve� izpustil. Saj smo vendar
tovari0 i, ali nismo!?
Mala�i�i mu je naslonil glavo na ramo in je glasno
zahlipal.
Z Batistuto pa sva tako dobila cimra.
240
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
74.
b�utek imam, da naju je res odneslo predale�, je
Oiznenada dejala Bronja in se zazrla v prazno.
Ob�utek ima0 ? sem v mislih slutljivo ponovil vpra0 -
anje in ga sku0 al znova prevdariti.
Ne vem? je 0 epnila, ne da bi trenila. Vse je tako �ud-
no. Dopovedujem ti �e ves �as, kako da sem mo�na in
kako se lahko zanese0 name, v resnici pa je edino res, da
iz dneva v dan vse bolj izgubljam tla pod nogami, je
nato dvignila pogled, ki je bil prepoln nekake meni ne-
dojemljive skesanosti. �utim, kako mu vse manj pripa-
dam in se zato po�utim kriva, mi je sku0 ala pojasniti. A
�e se sku0 am vsaj za trenutek vrniti k njemu, se potem
po�utim kriva pred tabo.
No�em, da se po�uti0 kriva pred mano, sem 0 epnil,
�eravno nisem bil docela prepri�an. �e bi izrekel res po
resnici, bi najverjetneje rekel: �elim si, da si samo moja
in naj te on sploh ve� ne zadeva.
Vem, da ti to te�ko razume0 , me je pobo�ala po dla-
ni. A igra postaja zame zdaj res �e naporna, se je med-
lo nasmehnila. V�asih me popade, da bi mu o vsem za-
brusila v obraz in ga pustila samega z resnico. Drugi�
241
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
spet si �elim, da bi mu lahko oporekala s �istostjo, ki
sem jo s tabo zazmeraj izgubila.
Vsekakor pa mu �eli0 predvsem oporekati? sem ugo-
tovil.
Odzmeraj je bilo med nama tako, da sem mu mora-
la nekaj dokazovati, pa sem se najverjetneje navadila, je
pritrdila.
Kaj pa ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral
izre�i, �eravno je najverjetneje zvenelo otro�je.
Saj, je prikimala. Saj samo ta je na najini strani, mi je
stisnila vrhove prstov, da me je zabolelo. Samo ljubezen
in gospa Olja, se je potem spet sku0 ala nasmehniti.
Pa mojster, sem nehote dodal.
Gaja0 ? se je nadvse za�udila.
Ja, sem zatrdil in se komajda 0 e zadr�al, da ji nisem
rekel o ponujeni pi0 toli. Na nek svoj na�in naju ima rad,
sem nato dodal. Na nek tak na�in, ki mi samo 0 e potrju-
je, da imava prav.
�eprav je zopet potihnila, sem �util, da tudi njej to
veliko pomeni. Imela sva torej vsaj vsak svojega angela,
ki ni razsojal po neprizanesljivih �love0 kih zakonih. Za
vse druge pa bila sva neprimeren par, taka dva �ud-
na potuhnjenca, tu, na robu mesta, na koncu leta tiso�
devetsto sedemindevetdesetega, ki se v zgodovino ni
zapisovalno s prav nikako prese�no med�love0 ko lju-
be�nostjo, zato najverjetneje tudi ni zmoglo dopustiti
242
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
niti prenesti te drobcene kresni�ke, ki je, neoziraje se na
vse, letela med nama.
Jokala bi, je dejala.
Ne sme0 , sem ji ukazal.
Predolgo �e nosim to s sabo, je prosila.
Res ne sme0 , sem bil 0 e tr0 i. Vsaj o tem te zanesljivo
lahko pou�im, kako zelo pomembno je, da ne joka0 , ko
si �elijo videti solze, sem jo objel tu, za 0 ankom v Al-
bancu, pred vsemi. Veliko 0 olo o takih solzah imam za
sabo, verjemi, sem ji za0 epetal v uho, ki je rde�e gorelo.
Za�ela se je, ko je 0 la babica in traja vse do danes, se me
je zopet lotevalo, kar sicer prav tako nisem maral. Po
taki 0 oli pa si �lovek res ve� ne sme dopustiti napake.
�e bi jaz to kaj razumela? je zmignila.
Vem, da ne razume0 ! sem neukro�eno vzkliknil. A to
zdaj sploh ni pomembno, sem jo stisnil, da ji je pobralo
sapo. Rada se imava. Tudi �e bova zaradi tega res za-
jebala, ne bova nikdar nikogar prosila odpu0 �anja.
243
PETELINJI ZAJTRK
BESeDA
75.
esto so komunalci deloma �e razsvetlili z novo-
Mletnim okrasjem. Obarvana svetloba je skrila si-
vino na vogalih in 0 tukaturah, ni pa zmogla o�iveti no�-
nih ulic, na katerih sva bila tudi tokrat skorajda edina
sprehajalca. Bo�i�ni in novoletni �as je bil sicer v mojem
spominu zapisan kot poneumljajo�e obredje mno�ic, ki
jim nisem pripadal. Tako je bilo seveda tudi zaradi tega,
ker sem veliko ve�ino obdaritvenih sve�anosti do�ivel v
domovih in sem �e v zgodnjem otro0 tvu za�el razume-
vati, da so bila na0 a darila povsem neosebno pobrana z [ Pobierz całość w formacie PDF ]
